otočanin

otočanin (hrvatski jezik)

(1.1)
padež	jednina	množina
nominativ	otočanin	otočani
genitiv	otočanina	otočanâ
dativ	otočaninu	otočanima
akuzativ	otočanina	otočane
vokativ	otočanine	otočani
lokativ	otočaninu	otočanima
instrumental	otočaninom	otočanima

izgovor:
definicija:
imenica, opća, muški rod

(1.1) otočki stanovnik, osoba koja živi odnosno stanuje na otoku

sinonimi:

(1.1) Bodul (hrvatski morski otoci), (čakavski): škojar, škojor, otoški

antonimi:
primjeri:
srodne riječi: otočni, otočić, otočanka, otoška, otok, otočje, poluotok, škoj, školj
sintagma:
frazeologija:
etimologija:
napomene:

prijevodi:

danski: øbo (da), øboer (da) bošnjački: ostrvljanin (bs) m. češki: ostrovan (cs) m. engleski: islander (en) esperanto: insulano (eo) estonski: saarlane (et), saareelanik (et) finski: saarelainen (fi), saaristolainen (fi) ferojski: oyggjarbúgvi (fo) m., oyggjarskeggi (fo) m. francuski: insulaire (fr) m., îlien (fr) m. grčki: νησιώτης (el) m. (nisiótis)

ido: insulano (io) makedonski: островјанин (mk) (ostróvjanin) m. nizozemski: eilander (nl) m. njemački: Insulaner (de) m., Inselbewohner (de) m. poljski: wyspiarz (pl) m. portugalski: insulano (pt) m., ilhéu (pt) m. srpski: острвљанин (sr) (ostrvljanin) m. španjolski: isleño (es) m. švedski: öbo (sv) talijanski: isolano (it) m.